Kancler Stocker je izrazil nasprotovanje zvišanju zakonske upokojitvene starosti in poudaril, da je prednostna naloga povečanje gospodarske uspešnosti, ne pa starost upokojitve. Potrdil je tudi zavezanost Avstrije nevtralnosti. Razkril je, da naj bi pokojninska reforma prinesla dve milijardi evrov letno. Prav tako je omenil željo po obrambnem proračunu in potrebi po močni vojski.

V Avstriji se nadaljujejo razprave o vrednosti Burgenlandskega združenja za odpadke (BMV), potem ko je deželni glavar Hans Peter Doskozil (SPÖ) njegovo vrednost ocenil na med 60 in 80 milijonov evrov, kar je sprožilo kritike opozicije. Medtem v Nemčiji, kljub gospodarskemu zastoju, naraščajo plače vodstvenih delavcev v podjetjih, ki kotirajo na borzi Dax, v povprečju za tri odstotke na 3,76 milijona evrov, pri čemer sta dva vodstvena delavca prejela več kot 10 milijonov evrov.

Avstrijski državni sekretar Josef Schellhorn (NEOS) namerava jeseni predstaviti prve ukrepe za debirokratizacijo, pri čemer vidi reformno pripravljenost pri vsaj osmih deželnih glavarjih. Poudarja, da je treba delo narediti privlačnejše, ne pa skrajšanega delovnega časa manj privlačnega, in želi pošteno razpravljati o upokojitveni starosti. Medtem se je Schellhorn zapletel v spor z deželnim glavarjem avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) Mariem Kunaskom, debirokratizacija pa naj bi se začela z ukinitvami v zakonu o ravnanju z odpadki, obrtnem redu in kmetijstvu.

V aferi z anketami, ki je zajela nekdanjega avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, se pojavljajo nove priče, katerih izjave naj bi razbremenile Kurza. Po tem, ko je bil Kurz maja letos že oproščen pred Višjim deželnim sodiščem na Dunaju, se sedaj preiskava nadaljuje z novimi pričevanji, ki nakazujejo na morebitni obrat v preiskavi s strani Gospodarskega in korupcijskega tožilstva (WKStA).

Herbert Kickl, predsednik avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ), se je odzval na smrt ekstremnega športnika Felixa Baumgartnerja, ki je veljal za kontroverzno osebo zaradi svojih političnih pogledov in populističnih izjav. Kickl je Baumgartnerja označil za "pionirja, ki bo ostal nepozaben!", "pogumnega pionirja, strastnega domoljuba in človeka z [nedokončano besedilo v originalu]". S tem je izrazil spoštovanje do pokojnega športnika, kljub njegovim spornim javnim nastopom.

Avstrijski finančni minister Marterbauer (SPÖ) je zavrnil kritike gospodarskega ministra Hattmannsdorferja (ÖVP) glede dela s krajšim delovnim časom, medtem ko je Hattmannsdorfer izrazil nerazumevanje do zdravih posameznikov brez obveznosti varstva, ki ne delajo s polnim delovnim časom. V ZDA je finančni minister Scott Bessent sprožil razpravo o prihodnosti šefa centralne banke Jeromea Powella in potrebi po preiskavi celotne US-Notenbank.

Avstrijski kancler Stocker, vicekancler Babler in minister Wiederkehr so poudarili, da podpis zunanje ministrice Meinl-Reisinger pod pismo za končanje vojne v Gazi ne spreminja avstrijske politike do Bližnjega vzhoda in da v koaliciji ni razpoke. Medtem je Meinl-Reisinger kritizirala ORF, ker naj bi iz intervjuja izrezali ključni del, ki se nanaša na omenjeno pismo 28 zunanjih ministrov.

Red Bull se je čustveno poslovil od ekstremnega športnika Felixa Baumgartnerja, poudarjajoč njegovo neustrašnost in sposobnost obvladovanja izzivov z natančnostjo, razumom in pogumom. Na spletni strani podjetja so zapisali, da zanj nobeno tveganje ni bilo preveliko. Tudi vodja FPÖ, Herbert Kickl, se je Baumgartnerju poklonil kot 'pionirju, patriotu in človeku z držo'. Felix Baumgartner je v imenu Red Bulla dosegel spektakularne svetovne rekorde in poskrbel za globalne naslove v medijih.

V Avstriji poteka živahna razprava o delnem delovnem času, pri čemer so mnenja med politiki in delodajalci deljena. Avstrijski finančni minister Marterbauer (SPÖ) se zavzema za izboljšanje delovnih mest za krajši delovni čas, saj je prepričan, da so takšna delovna mesta omogočila zaposlitev številnim ženskam. Opozarja, da ne bi smeli delnega delovnega časa predstavljati v slabi luči. Po drugi strani pa delodajalci in ÖVP predlagajo, da bi morali polni delovni čas davčno bolj privlačen, in si želijo bonuse za zaposlene s polnim delovnim časom. Kljub številnim idejam o tem, kako reformirati delni delovni čas, konkretnih predlogov za zdaj primanjkuje.

Avstrijsko politično prizorišče pretresajo notranja trenja, saj je FPÖ že četrtič izrazila nezaupnico mestnemu svetniku Jürgenu Hackerju, kar je razjezilo ÖVP. Hkrati je FPÖ na Dunaju, pod vodstvom Dominika Neppa, sklenila dogovor o sodelovanju z AfD, kar je sprožilo kritike s strani dunajske vodje Zelenih Judith Pühringer, ki je opozorila na oceno nemškega urada za varovanje ustave. Medtem se v Salzburgu nadaljuje zastoj pri gradnji kolesarskih poti, saj je podžupan Dankl (KPÖ) pod vse večjim pritiskom. Deželne oblasti odgovornost prelagajo na mesto, saj od sredine maja niso prejele odgovora glede načrtovanih poti, vključno z eno na Innsbrucker Bundesstraße.

Tirolski deželni govorec NEOS-a in poslanec državnega zbora Dominik Oberhofer je odločno zahteval izvedbo dogovorjenega "reformnega partnerstva" med zvezno vlado in deželami. Hkrati je uspeh upravne reforme neposredno povezal z uspehom koalicije ÖVP/SPÖ/NEOS. Poudaril je, da če do januarja 2026 ne bo opaznih rezultatov, bodo "stvari postale neprijetne", s čimer je napovedal težave znotraj koalicije.

FPÖ-jev predsednik Bundesrata je napovedal, da želi v svojem šestmesečnem mandatu gojiti sodelovanje z vsemi frakcijami in da v njem ni "sovražnih slik". Protokolarno je to tretji najvišji položaj v Republiki. Medtem pa v Švici nekdanji predsednik stranke Sredina, Gerhard Pfister, poziva k natančnejši opredelitvi vprašanj sodelovanja in soodločanja pri dinamičnem prevzemanju zakonodaje EU.

Po obsežnih kritikah je avstrijska policija napovedala notranjo preiskavo nedavnega vdora okoli 30 policistov v muzej Peršmanhof na avstrijskem Koroškem, ki služi kot spominsko obeležje žrtvam nacizma. Dogodek je sprožil ogorčenje med avstrijskimi spominskimi organizacijami, vključno z Dokumentacijskim centrom avstrijskega odporniškega gibanja (DÖW), spominskim centrom Mauthausen in Komitejem Mauthausen Avstrija, ki so izrazili svoje presenečenje in zaskrbljenost nad "breצבanskim" policijskim posegom na tem občutljivem zgodovinskem območju. Politologinja in kustodinja muzeja Judith Götz je bila priča dogodku.

Novi queerpolitični govornik Levice v nemškem Bundestagu, Maik Brückner, je poudaril, da je javno praznovanje istospolno usmerjenih politično dejanje, vse dokler obstajajo poskusi njihove marginalizacije. V intervjuju je spregovoril o CSD-jih kot zabavnih dogodkih, novi zaskrbljenosti v queer skupnosti ter svojih pričakovanjih do vlade pod vodstvom Merza. Medtem je avstrijski predsednik Van der Bellen na odprtju festivalske sezone pozval podjetnike, politike in umetnike k večji angažiranosti.

Na Dunaju so podaljšali obvezne orientacijske tečaje za begunce na pet dni. Po novem bodo morali begunci in osebe s subsidarno zaščito ob zaključku tečaja podpisati izjavo o integraciji, ki vsebuje deset točk. Ta izjava vključuje zavezanost pravni državi, enakopravnosti med spoloma in spoštovanju avstrijskih tradicij. Tisti, ki bodo zavrnili podpis, tvegajo sankcije.

Evropska unija razmišlja o sprostitvi sankcij na premoženje, povezano z ruskim milijarderjem Olegom Deripasko, z namenom, da bi ga prenesla na avstrijsko banko Raiffeisen Bank International. S tem bi kompenzirali izgube, ki jih je banka utrpela v Rusiji. Britanski Financial Times poroča, da gre za delnice gradbenega podjetja Strabag v vrednosti okoli dveh milijard evrov. Ruska centralna banka je maja s računa ruske hčerinske družbe Raiffeisen Bank prenesla 1,87 milijarde evrov v »Rasperiio«.

Število civilnih slušiteljev v Avstriji se je jeseni ponovno povečalo, saj jih je bilo 1. oktobra v uporabi 10.523. Kljub temu se je pokritost potreb po civilnih slušiteljih rahlo zmanjšala in znaša 87,2 odstotka. Pristojna ministrica Claudia Plakolm (ÖVP) je dejala, da je civilna služba še naprej zanesljiv in stabilen steber.

Dunaj in Gradec sta se odločila prevzeti triletni dogovor o plačah javnih uslužbencev, ki ga je na zvezni ravni dosegla avstrijska vlada s sindikatom. Dogovor predvideva, da se plače javnih uslužbencev od januarja 2026 do konca junija 2026 ne bodo zvišale.

Nemški kabinet je sprejel poslovnik za ustanovitev Nacionalnega varnostnega sveta, ki naj bi postal osrednja platforma za razpravo o zunanji in varnostni politiki vlade. Novo telo naj bi združilo in razširilo pristojnosti dosedanjega Zveznega varnostnega sveta. Ustanovitev sveta je zaključek tridesetletne razprave in naj bi zagotovila enotno varnostno politiko.

V Gradcu se bo 15. septembra začelo sojenje Martinu Pfeifferju, nekdanjemu uredniku in izdajatelju revije "Aula", zaradi suma neonacistične propagande. Tožilstvo mu očita uporabo nacionalističnih stereotipov v člankih, ki jih je pisal med letoma 2005 in 2018.